Zdaj gre pa zares. Mi gremo v Posočje za nekaj dni. Koliko točno, še nihče ne ve, ker je vse odvisno od vremena. Tolmin, Kobarid, Bovec, tam nekje bomo. No, jaz upam na Kobarid, ker je najbližje Nadiži. No, saj Soča je krasna, sam Nadiža je pa veliko bolj topla in se lahko v njej dlje časa namakaš.
Vse je že v avtu, samo eno blazino za napihnit je treba še nabavit, da ne bomo na trdem spali in to je to.
Včeraj smo si privoščili Brinjevo. No, 3/4 Brinjeve. Prav na vrh nismo šli ker so se od nekod pripodili oblaki in spustili par kapljic. Smo pa proti domu potem ubrali "daljšnjico", ko se je izkazalo, da ulilo se ne bo.
Osem psov in šest ljudi, ja kar precejšnje število se nas je nabralo, Mariborčani in midve z Leno, ter pripadajoči psi. Sicer sem celo pot z enim očesom spremljala Chilija in njegovo tačko, ampak kot kaže, je vse ok, tudi danes vse BP.
Sem pa včeraj spet videla kako zelo Ula očrara ljudi, mogoče celo bolje rečeno, začara ljudi. Aleksandra je padla na njene prikupne ksihte v sekundi dvajset...hi hi...
Sem pa prvič doživela Jackov napad. No, saj za vse skupaj vem, mi je Nina že velikokrat o tem pripovedovala, ampak vseeno se mi je neizmerno smilil. Ne gre sicer za klasični epi napad, ker je bil pri popolni zavesti, je pa tole krčenje mišic "svinjsko" boleče. Vsi smo se vrgli na telefone, preklicali vse ki jih poznamo, da bi prišli do enega samcatega veterinarja, pa nam ni uspelo. Dežurni veterinar za Koroški konec je brez problema izjavil, da on nima časa in da ga ni v ordinaciji. Ko sem predlagala, da psa pripeljemo kamorkoli, samo da dobi pomoč, je povedal da brez veze, ker tako ali tako nima nič s sabo... Še danes ne morem verjeti odnosu, ki sem ga bila deležna. Saj to, da je ta veterinar debil, sem vedela, ker je moji ubogi psički z eno samo injekcijo antibiotika pred kakšnima dvema letoma razmesaril nogo, ampak da gre pa za tako nemoralnega človeka, tega si pa tudi v sanjah nisem predstavjala! Da pusti žival trpeti, pa zraven tudi z očesom ne trzne, ja kak veterinar pa je to???
No, na koncu, ko nam res ni preostalo drugega, sva z Nino napokali Jacka v avto in gasa v zdravstveni dom. Celo pot sem se pripravljala, kako jim bom celo zadevo razložila in jih pripravila do tega, da nama dajo 1ml apaurina, tam pa je sledil nov šok. Še do konca nisem povedala, ko je teta že pripravljala injekcijo in rekla, no naj pride.... Odnos, za katerega lahko rečem samo, kapo dol! Jacku je odleglo, nam pa tudi.
Potem smo na hitro obiskali še Polano, od tam pa nas je pregnal dež.
Zjutraj smo bili zgodnji in že takrat sem se veselila pogleda na Peco, ki se je bleščala v soncu. No, kar hitro sem se spomnila, da je bilo včeraj isto, pa je naslednjo uro že murkasto tiščala glavo v oblake...
Pa se je zgodilo. Nekaj ur murkanja, potem pa sonce. Pa sem vzela fotko in psa in smo šli. No, ne prav daleč, ker ima Chili še vedno bolniško zaradi tačke na katero je šepal. Bomo pazljivi še kakšen dan, dva, da bo sigurno ok, ker mi res ni do tega, da bi ga še enkrat dajala na rentgen.
Je pa moja "punčka" veselo sprejela žogico, ko sem ji jo ponudila:
Chilko pa je, sicer pod prisilo, bolj kot ne miroval:
Pogled je pritegnila Uršlja gora, mislim, da lahko rečem celo moja najljubša gora. Upam, da jo bomo kmalu spet obiskali.
Lesena klop:
Na kateri je ležala račka klopotačka:
Potem pa sem zamenjala objektiv in lovila male brenčače:
No, kak dan ali dva še, da bo Chilkotova tačka čisto ok, potem pa si privoščimo eno oreng Brinjevo. Ula sicer ni ravno prikrajšana, samo celotne dnevne doze pa ravno ne dobi...
Aja, pa Tolmin se nam obeta. Upam, da ne bo vsega pokvarilo vreme, ker zdaj si pa res že zelo želim malo noge namočit v Sočo.
Ko dežuje, jaz zunaj lovim kapljice. Danes je en tak dan, ko se psa samo prekladata iz kavča na posteljo, zato nista osrednja motiva mojih fotk. Hrbni položaj, z vsemi štirimi od sebe je sicer čisto simpatičen, na žalost pa bedna svetloba ne omogoča lepe fotografije. Blic mi pa že od nekdaj nekako ni blizu, pa prav ne vem zakaj...
No, bom poskusila osvetlit pasjo bučko s kako lučko, da bo šlo brez blica in bomo videli kaj bo nastalo...
Zenkrat pa tole:
PRIPIS: Žal mi je za tale beli okvirček okoli prve fotke. Prav bedno izpade. Bom popravila, sam zdej se mi ne da več...
Dreams are there to show you the way.
Close your eyes and find out what they are trying to say. Love is just a second away. Make that magic rule, let the miracle stay...
Na prvo stran eDnevnika
